2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  2023  2024  2025  2026

Obletnica smrti msgr. L. Kozarja in blagoslov parka - pridiga

nedelja, 28.04.2013

Župnijo Odranci zaznamuje številka osem. Številka ni nekaj magičnega, je le zanimivost, ki nas spremlja in zaznamuje. Osmerokotna cerkev, osem stebrov v cerkvi, osem žrtev, zato tudi osem src na stebrih in na vrhu zvonikov. V tem znamenju se ureja tudi park ob cerkvi. V prvem delu parka stoji kip msgr.  Lojzeta Kozarja, ki je osrednje znamenje, osrednje sporočilo. Župnik gleda na cesto, na naše življenje, z roko pa nas vabi v cerkev, k Bogu.
Od kipa izhaja pot, zlata spirala, ki v vedno večjih zavojih objema bližnjo in daljno okolico. Ob tej poti je postavljenih osem kamnov, ki so vedno višji, saj je raslo tudi življenje msgr. Lojzeta Kozarja, se dvigalo kvišku, k Bogu. Vsebina teh kamnov je spodbuda nam, je klic, vabilo, da razvijamo svoje talente, da delamo dobro, da hodimo po poti vere, upanja in ljubezni.
Oglejmo si posamezne postaje, kamne:

1.    Selivec ? Predstavnik 2. razreda prinaša znamenje selivca ? kovček. Msgr. Lojze Kozar je že zgodaj izkusil, da smo ljudje na zemlji popotniki, da tukaj ni naš pravi dom. To je boleče doživljal, težko se je selil, a je vselej ubogal predstojnika in šel. Kot duhovnik se je, preden je postal župnik v Odrancih, selil sedemkrat, osmič v Odrance. Iz vsakega kraja je odhajal z veliko bolečino. Doživljal je še druge selitve, na primer v zapor, v bolnišnico. In pred 14 leti je dočakal že zadnjo, najpomembnejšo selitev, selitev domov, v nebesa, kakor je veroval, in kakor smo prepričani. Prvi kamen nas spominja na župnika selivca, obenem nas vabi, da se dobro pripravimo na tisto zadnjo selitev, na pot k Bogu. Zato skupaj zapojmo:
Selitve težke so bile,
a vse premoglo je srce.
Selitev zadnja ne boli,
selivec k Bogu rad hiti.

2.    Konjički ? Predstavnica 3. razreda prinaša uro. Ob poklicnem delu se je msgr. Lojze Kozar ukvarjal z različnimi dejavnostmi, ki pa niso bile le razvedrilo, temveč tudi pomoč bližnjim. Bil je urar, rojar, zeliščar, slikar, kolesar ? S takimi dejavnostmi se je ukvarjal v pregnanstvu na Madžarskem med vojno, pa v letih po vojni, ko mu je komunistična oblast prepovedala poučevati verouk, zbirati mladino in drugo duhovniško dejavnost. Drugi kamen naj nas vabi k razvijanju svojih talentov, da bi z njimi bogatili sebe in bližnje.
Konjički lajšajo bridkost,
do bližnjega so trden most.
Čebele, ure in še kaj,
zelišča za zdravilen čaj.

3.    Graditelj cerkva ? Predstavnik 4. razreda prinaša mapo z načrti za cerkev. Prvi odranski župnik je bil graditelj štirih cerkva. Prve, ki je bila le v materialu, ki ga je oblast zaplenila. Druge, lesene. Tretje, te, v kateri se zbiramo. In četrte ? duhovne zgradbe, župnijskega občestva. Ta kamen naj nas spominja na veliko ljubezen župnika in odranskih vernikov, ki so z velikimi trudi in odrekanji gradili to cerkev. Naj nas tudi vabi h gradnji žive cerkve, župnijskega občestva.
Graditelj treh cerkva skrbi,
da skupnost raste in živi,
da vsak z veseljem izpove:
?Za cerkev bije mi srce.?

4.    Dušni pastir ? Predstavnik 5. razreda prinaša veroučno knjigo, ki jo je sestavil msgr. Lojze Kozar. Njegova osnovna dejavnost je bila dušnopastirska. Oznanjevanje evangelija, podeljevanje zakramentov, bogoslužje. Posredovanje vere, navduševanje za Boga. Pri verouku, tudi s sestavljanjem veroučnih priročnikov. Pri bogoslužju, s pridigami. Z navdušenjem, zavzeto, preprosto, a odločno. Četrti kamen naj nas spodbuja, da bomo poslušali oznanjevalce Cerkve in živeli po evangeliju.
Res Jezus dobri je pastir,
življenja pravega je vir.
Posnema dušni ga pastir,
prinaša upanje in mir.

5.    V vezeh ? Predstavnica 6. razreda prinaša odločbo o obsodbi župnika Lojzeta Kozarja in njegov zapis o zaporu, objavljen v knjigi Neuničljivo upanje. V zaporu ni bil zaradi kakega hudodelstva, temveč zaradi gradnje cerkve. Oblast je na vsak način hotela preprečiti gradnjo cerkve in ustanavljanje nove župnije. Ker zaporna kazen ni dosegla namena, je bil še večkrat kaznovan z denarno kaznijo. Več let ni dobil potnega lista in ni smel na romanje ali kam drugam iz države. Bil je nadzorovan, ko so posamezniki bili od oblasti zadolženi, da so poslušali pridige in druge nagovore in so potem morali poročati, če bi kaj povedal, kar bi oblast lahko kaznovala. Ostal je pokončen, vztrajen, ker je stal na trdnem temelju. Peti kamen naj nam daje moč, da bomo vztrajali v preizkušnjah.
V zaporu težko je bilo,
je nosil križ z ljubeznijo.
V vezeh bilo je le telo,
a duh se dvigal je v nebo.

6.    Glasbenik ? Predstavnica 7. razreda prinaša violino. Msgr. je bil izvrsten glasbenik. Ne le za razvedrilo, temveč poklicno. Bil je zborovodja, organist, zapisovalec pesmi. Dolga desetletja je opravljal to službo. Zastonj, brez plačila. Učil in vodil je tri domače zbore: otroškega, odraslega in nekaj časa dekliškega. Ob raznih priložnostih pa tudi zbore po drugih župnijah, npr. v pripravi na novo mašo. Ob raznih slovesnostih je vodil združene zbore iz pomurskih župnij. Šesti kamen naj nas spodbuja k petju v katerem od zborov ali k sodelovanju pri bogoslužju z ljudskim petjem.
Cerkveni glasbi ves predan
uči in vadi dan na dan,
glasbenik pravi za ljudi,
da pesem le Boga slavi.

7.    Pisatelj ? Predstavnica 8. razreda prinaša knjige msgr. Lojzeta Kozarja. Pisanje je vzel kot sporočanje lepih, spodbudnih misli. Zapisal je: ?Pišem zato, da ljudi dvignem, da jim vsaj nekoliko oplemenitim srce.? Pisal je torej zaradi ljudi, njim v dobro. Poleg povesti in romanov je napisal veliko krajših zgodb, dramskih del, pesmi. Dolga leta je bil urednik Stopinj, Poti k Bogu. Prevajal je tudi iz nemščine, madžarščine in iz drugih jezikov. Ta kamen naj nas vabi, da bomo radi vzeli v roke dobro knjigo in z lepimi besedami krepili svojega duha.
Besede piše in deli
jih s knjigami med vse ljudi
pisatelj, ki srce ima,
z besedami ljudem ga da.

8.    Z Goričkega preko Odranec v nebo ? Predstavnik 9. razreda prinaša srce s križem, znamenje Kozarjevega leta. Na osmem kamnu je izpisana misel nadškofa dr. Marjana Turnška, ki jo je izrekel ob blagoslovitvi kipa leta 2010. Ta misel je povzetek vsega življenja, je njegova usmeritev. Msgr. Lojze Kozar se je vse življenje vzpenjal v nebo, k Bogu. Prepričani smo, da je ta cilj resnično dosegel, da je v nebesih. Zato smo tudi škofu izročili prošnjo za začetek postopka beatifikacije. Zato se vsak mesec 29. zbiramo k molitvi za svetniške kandidate, ko imamo v mislih predvsem našega prvega župnika. Osmi kamen naj nas spodbuja, da se bomo tudi mi dvigali v nebo.
Ta pot vodila je v nebo,
potrdil sam nadškof je to.
Naj zgled nas vodi te poti,
da k Bogu pridemo še mi.

Tako je, tako naj bo. Amen.