| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 |
Romanje po Kozarjevi kaplanski poti
sobota, 28.08.2010
99 romarjev se je v deževnem jutru z dvema avtobusoma odpeljalo na romanje po Kozarjevi kaplanski poti. To je pot, ki jo je kot kaplan prehodil msgr. Lojze Kozar. Ustavili smo se najprej v Mariboru v Alojzijevi cerkvi, kjer nas je sprejel stolni kanonik Jože Goličnik. Predstavil nam je cerkev, v kateri so se zbirali bogoslovci od Slomškove ustanovitve visoke bogoslovne šole do 2. svetovne vojne. Ob cerkvi je bilo tudi bogoslovje in visoka bogoslovna šola. V teh zgradbah se je Lojze Kozar pripravljal na duhovniški poklic in nato leta 1936 v stolnici prejel mašniško posvečenje. Zato smo v stolnici obhajali sveto daritev in se spomnili msgr. Lojzeta Kozarja, ki je tam nastopil svojo duhovniško pot. V začetku sv. maše so štirje romarji pred oltar prinesli znamenja Kozarjevega leta, ki smo jih potem ponesli na postaje Kozarjeve kaplanske poti. Ob župniku je somaševal profesor dr. Vinko Potočnik. V pridigi je župnik spomnil na ljudi, ki so talente uporabili v dobro mnogim ljudem in so povezani s stolnico. To so: sv. Avguštin, ki smo se ga ta dan v bogoslužju spominjali; sv. Janez Krstnik, ki mu je stolnica posvečena; bl. Anton M. Slomšek, ki v stolnici počiva; Božja služabnica Cvetana Priol, ki je bila posebej povezana s stolno župnijo in stolnico; Božji služabnik Danijel Halas, ki je v stolnici prejel mašniško posvečenje; škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki počiva v kripti te stolnice in si je veliko prizadeval za to, da bi Odranci imeli cerkev; msgr. Lojze Kozar, ki je v stolnici prejel mašniško posvečenje in nato z vso ljubeznijo služil Bogu in ljudem.
V znamenje hvaležnosti za vse, kar smo dobrega prejeli po msgr. Lojzetu Kozarju, so romarji prinesli na oltar znamenja, ki spominjajo na njegovo služenje vernikom v posameznih krajih. Ob koncu sv. maše se je župnik zahvalil vsem, ki so pri maši sodelovali z molitvijo, petjem in na druge načine, odboru za romanja pri ŽPS in še posebej katehistinji Klavdiji Dominko, ki je pripravila bogoslužje in duhovno začrtala romanje. Stolnemu župniku Marko Veršiču pa je izročil simbol Kozarjevega leta in nekaj drugih spominov na msgr. Lojzeta Kozarja. Po okrepčilu, ki ga je pripravil stolni župnik, so se romarji podali na prvo postajo Kozarjeve kaplanske poti, to je v Trbovlje. Med vožnjo so romarji prisluhnili odlomkov iz Kozarjevih del o svojem delovanju v posameznih krajih. V župnijski cerkvi sv. Martina v Trbovljah je romarje sprejel župnik Amadej Jazbec in jim predstavil župnijo in župnijsko cerkev. Poskrbel pa je tudi za telesno okrepčilo.
V Hrastniku, kamor je bil Kozar po enem letu prestavljen iz Trbovelj, je romarje nagovoril župnik Marko Tostovršnik. Predstavil je župnijo in cerkev ter povedal, da se nekateri starejši verniki še zdaj spominjajo nekdanjega kaplana Kozarja, ki je bil zelo dober in zavzet duhovnik. Hvaležni za duhovno in telesno okrepčilo so romarji nadaljevali pot ob Savi navzdol do Brežic, kjer je tretja postaja Kozarjeve kaplanske poti. Župnik in dekan Milan Kšela je spregovoril o župnijski cerkvi sv. Lovrenca in o župniji. Spomnil pa je tudi na nekdanjega kaplana Lojzeta Kozarja, ki je v Brežicah deloval slabo leto, a se je zelo dobro zapisal v srca vernikov. V zahvalo za vse prejete dobrote tega romarskega dne in za vse, kar smo dobrega prejeli po msgr. Lojzetu Kozarju, so romarji navdušeno zapeli litanije Matere Božje.
Preko Bizeljskega, Bistrice ob Sotli in Poljčan so se romarji vračali polni bogatih doživetij.
Drugi del Kozarjeve kaplanske poti vodi od Turnišča na Madžarsko v Hosszupereszeg in v Körmend, kamor bomo poromali prihodnje leto.
»Jutri odpotujem domov. Daleč, skoraj čez celo Slovenijo me bo potegnil vlak.« Msgr. Lojze Kozar je te besede zapisal 15. avgusta 1940, ko ga je škof prestavil iz Brežic za kaplana v Turnišče. Kozar ni samo potoval čez celo Slovenijo, temveč jo je tudi zaznamoval: s svojim duhovniškim delom, s knjigami in s svojim drugim delom. Hvaležni smo Bogu, da nam ga je dal, in da lahko zajemamo iz njegove bogate duhovne in kulturne dediščine.
V znamenje hvaležnosti za vse, kar smo dobrega prejeli po msgr. Lojzetu Kozarju, so romarji prinesli na oltar znamenja, ki spominjajo na njegovo služenje vernikom v posameznih krajih. Ob koncu sv. maše se je župnik zahvalil vsem, ki so pri maši sodelovali z molitvijo, petjem in na druge načine, odboru za romanja pri ŽPS in še posebej katehistinji Klavdiji Dominko, ki je pripravila bogoslužje in duhovno začrtala romanje. Stolnemu župniku Marko Veršiču pa je izročil simbol Kozarjevega leta in nekaj drugih spominov na msgr. Lojzeta Kozarja. Po okrepčilu, ki ga je pripravil stolni župnik, so se romarji podali na prvo postajo Kozarjeve kaplanske poti, to je v Trbovlje. Med vožnjo so romarji prisluhnili odlomkov iz Kozarjevih del o svojem delovanju v posameznih krajih. V župnijski cerkvi sv. Martina v Trbovljah je romarje sprejel župnik Amadej Jazbec in jim predstavil župnijo in župnijsko cerkev. Poskrbel pa je tudi za telesno okrepčilo.
V Hrastniku, kamor je bil Kozar po enem letu prestavljen iz Trbovelj, je romarje nagovoril župnik Marko Tostovršnik. Predstavil je župnijo in cerkev ter povedal, da se nekateri starejši verniki še zdaj spominjajo nekdanjega kaplana Kozarja, ki je bil zelo dober in zavzet duhovnik. Hvaležni za duhovno in telesno okrepčilo so romarji nadaljevali pot ob Savi navzdol do Brežic, kjer je tretja postaja Kozarjeve kaplanske poti. Župnik in dekan Milan Kšela je spregovoril o župnijski cerkvi sv. Lovrenca in o župniji. Spomnil pa je tudi na nekdanjega kaplana Lojzeta Kozarja, ki je v Brežicah deloval slabo leto, a se je zelo dobro zapisal v srca vernikov. V zahvalo za vse prejete dobrote tega romarskega dne in za vse, kar smo dobrega prejeli po msgr. Lojzetu Kozarju, so romarji navdušeno zapeli litanije Matere Božje.
Preko Bizeljskega, Bistrice ob Sotli in Poljčan so se romarji vračali polni bogatih doživetij.
Drugi del Kozarjeve kaplanske poti vodi od Turnišča na Madžarsko v Hosszupereszeg in v Körmend, kamor bomo poromali prihodnje leto.
»Jutri odpotujem domov. Daleč, skoraj čez celo Slovenijo me bo potegnil vlak.« Msgr. Lojze Kozar je te besede zapisal 15. avgusta 1940, ko ga je škof prestavil iz Brežic za kaplana v Turnišče. Kozar ni samo potoval čez celo Slovenijo, temveč jo je tudi zaznamoval: s svojim duhovniškim delom, s knjigami in s svojim drugim delom. Hvaležni smo Bogu, da nam ga je dal, in da lahko zajemamo iz njegove bogate duhovne in kulturne dediščine.
