MISEL DNEVA

"Krščansko gledanje na smrt: Smrt je konec zemeljskega življenja. Telo se razkroji v svoje sestavine. Kakor da stojimo pred skrivnostnimi vrati. Kaj je za njimi, le slutimo, vemo pa: za temi vrati nas čaka Oče." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda

Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov 2. knjige za vse generacije o B.s. Alojziju Kozarju?

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026

Kozarjev pohod

nedelja, 04.07.2010

V okviru dogajanj v Kozarjevem letu je bil načrtovan tudi Kozarjev pohod. Namen pohoda je bil spoznati kraje, kjer je preživljal otroštvo in mladost msgr. Lojze Kozar, in se ob njem krepiti za izpolnjevanje poslanstva, ki nam je zaupano. Pohod je potekal v nedeljo, 4. julija 2010. Pred cerkvijo v Odrancih se je zbralo 150 pohodnikov, ki so se z avtobusi odpeljali na Gorenji Senik. Tam so si najprej ogledali pokopališče, kjer počiva župnik Janoš Kühar, pa tudi Kozarjevi daljni predniki. Ob 11. uri je bila v cerkvi sv. Janeza Krstnika sv. maša, pri kateri so pohodniki sodelovali s petjem, molitvijo, branjem raznih besedil, s prinašanjem simboličnih darov. V cerkvi je ohranjen krstni kamen, pri katerem je bil 12. novembra 1910 krščen Lojze Kozar. Ob tem kamnu smo obnovili svoje krstne obljube. Predstavniki raznih stanov so na oltar prinesli simbolične darove: prvoobhajanec in ministrant sta prinesla hostije in vino za sveto daritev, otrok je prinesel prižgano svečo, veroučenka spominsko ruto, predstavnik mladih Sveto pismo, predstavniki odraslih rožni venec, križ iz borovega lesa in simbole Kozarjevega leta.
V homiliji je župnik Lojze Kozar spomnil na tri popotnike. Prvi je v cerkvi na Gorenjem Seniku začel svojo pot, to je bil msgr. Lojze Kozar. Drugi je v isti cerkvi končal svojo pot, to je bil dolgoletni župnik Janoš Kühar, tretji pa še potuje, to so porabski Slovenci in to smo mi vsi.
Ob koncu sv. maše so vsi navzoči zapeli pesem, ki opeva življenje msgr. Lojzeta Kozarja in je obenem prošnja, da bi Bog poveličal svojega služabnika msgr. Lojzeta Kozarja.
Po sv. maši so se pohodniki peš podali proti cerkvi sv. Ane v Boreči. Med potjo so se najprej ustavili na vrhu Srebrnega brega, ob katerem so živeli ljudje, ki jih je Lojze Kozar opisal v svojih literarnih delih. Ustavili so se pri kapeli v Martinju, pri Camplinovi hiši in na Kozarjevi domačiji. Po prijetnem telesnem okrepčilu so nadaljevali pot po Kozarjevi novomašni poti do cerkve sv. Ane, kjer je msgr. Lojze Kozar 26. julija 1936 daroval novo mašo. Med potjo so se pohodniki ustavili na enajstih postajah, ki so spomin na Kozarjeve knjige in duhovna popotnica popotnikom. Na vsaki postaji so zapeli kitico pesmi, ki se nanaša na posamezno Kozarjevo knjigo.
Vsak pohodnik je pred oltar v cerkvi sv. Ane položil cvet kot zahvalo za msgr. Lojzeta Kozarja, duhovnika in pisatelja. Po pesmi in molitvi jih je nagovoril župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, ki se je tudi udeležil Kozarjevega pohoda.
Kozarjev pohod se je končal z bogato pogostitvijo, ki so jo pripravili sorodniki msgr. Lojzeta Kozarja in drugi prebivalci Martinja. Za duhovni del pohoda je največ storila katehistinja Klavdija Dominko, ki je vsebinsko pripravila pohod, zbrala sodelavce in skrbela za nemoten potek sv. maše in pohoda. Svoj delež so prispevali tudi drugi člani romarskega odbora, predvsem Stanko Skledar, ki je poskrbel za izdelavo znamenj in kažipotov.
Hvaležni za vse darove so se pohodniki odpeljali na svoje domove, da nadaljujejo pot, Kozarjevo pot dobrote in ljubezni.

Besedila