| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 |
Odzivi na misijon
ponedeljek, 08.03.2010
ODZIV NA MISIJON
Glede na priprave in izvedbo misijona lahko povem, da je v celoti uspel. Celoten program je bil zasnovan na temeljih, s katerimi se spopada današnji človek, ki mu časa vedno primanjkuje. Vsak, ki je hotel, se je lahko našel tam, kjer je bistvo njegovega življenja.
Sama kot pedagoška delavka sem se predvsem udeleževala vsebin, ki sovpadajo z mojim poklicem poučevanja in vzgajanja otrok. Zaradi tega lahko ta področja tudi lažje ocenim. Še preden sem slišala pozitivne komentarje glede oratorija s strani otrok, sem vedela, da otroci tam uživajo in preko različnih področij spoznavajo nove vsebine. Kajti njihovi zadovoljni obrazi so to predobro kazali. Njihova zagnanost je trajala od začetka do konca. Zato lahko tisti, ki se niso udeleževali teh srečanj, malce obžalujejo. Kljub temu pa želim vsem, da semena, ki so bila posejana v časa misijona, vzklijejo v rastline brez trnja.
Tudi srečanje, ki je bilo namenjeno tistim, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, je bilo podkrepljeno s praktičnimi primeri gospoda Ciglarja. Obžalujem samo, da nam je zmanjkalo časa za izmenjavo izkušenj z vzgojnega področja.
Zanimive so bile tudi pridige pri mašah, ki so bile verjetno bolje poslušane zaradi novih obrazov. Seveda sem pa prepričana, da smo proti koncu misijona že vsi skupaj čakali na samostojne maše z domačim župnikom, na katerega smo najbolj »navajeni«.
Zapisala: prof. razrednega pouka Simona Černi Forjanič
Čas svetega misijona je dragoceni čas, ko smo bili kot župnijsko občestvo še posebej povezani med seboj in z Bogom. To je bil čas posebne Božje milosti, ki se je razlivala na vsakega izmed nas. Misijonsko dogajanje je bilo bogato, tako da je lahko vsak, ki je to želel, našel kaj zase. Nagovarjali so nas misijonarji. Na poseben način nas je nagovarjal naš prvi župnik msgr. Lojze Kozar s svojim življenjem in pričevanjem za Kristusa, tudi preko besede, zapisane v njegovih knjigah, v prizoru Kako lepa je naša hiša. Nagovarjal nas je božji služabnik Danijel Halas v akademiji Cvetovi za mučenca. Z veseljem sem vsak dan prihajala k sveti maši, se udeleževala srečanj in dogodkov. V spominu mi je ostalo tudi peš romanje v Turnišče k Mariji, ki je bilo nekaj posebnega. Sama sem sodelovala v misijonskem odboru, ko smo načrtovali misijon, potem pa tudi na srečanjih v času misijona, kolikor sem poleg službenih obveznostih lahko bila navzoča. In prav zaradi tega, ker se nisem mogla udeležiti vseh srečanj, ki sem jih želela, mi je bilo težko. Koliko novih spoznanj bi lahko še bila deležna, pa zaradi službe ni bilo mogoče. Sem pa misijon doživela kot nekaj lepega, dragocenega, kot podarjen zaklad, iz katerega bom lahko živela v prihodnje, kajti šele sedaj se misijon pravzaprav začenja. Da bomo s svojim življenjem še bolj goreče oznanjali in pričevali za Kristusa.
Zahvala, da je misijon tako lepo potekal, velja gospodu župniku Lojzetu Kozarju, ki je nosil vso organizacijsko skrb glede priprav in izvedbe. Bog plati.
Klavdija Dominko, katehistinja
Teden misijona je za Odrančene bil praznik. Zame je bilo najlepše doživetje maša in blagoslov otrok. Cerkev je bila drugačna, živa, glasna maša, kjer so se slišali otroški glasovi, njihovo petje. Lepo je bilo videti, ko k maši prihajajo cele družine, tudi z dojenčkom v naročju. Vemo, da tega ob nedeljah redko vidimo, saj eden od staršev ostaja doma oz. sta pri maši vsak ob svoji uri. Lepe so bile tudi pridige g. Toneta Ciglarja, saj so bile življenjske in poučne. Ne smem pozabiti tudi na oratorij, kjer so se otroci s sestrami in animatorji imeli lepo. To se je videlo po obisku oratorija, saj je telovadnica v šoli bila
lepo zasedena.
Elizabeta Grabnar
Najlepši trenutek je bil Festival mladih. Žal je bilo mladih krepko premalo, zato je bilo pa veliko več mladih po srcu. Trije kitaristi so s svojo doživeto glasbo na čast Bogu polepšali trenutek. S svojimi življenjskimi zgodbami nas je obogatil pevec Grega. In dve uri sta minili kot bi trenil. Sproščeni, polni in nasmejani smo zapuščali telovadnico.
Renata V. Lepoša
Starši:
- V času misijona mi je bilo všeč vse, ker je bilo nekaj posebnega. Najbolj pa so mi ostali v spominu govori vseh treh sester pri zaključni slovesnosti. Zelo vzpodbudno.
- Zelo zanimiv je bil tudi film v soboto zvečer.
- V pridigi je misijonar povedal zgodbo o bogatem gospodu, ki je na tržnici obdaril berača. Gospod mu je dal šest cekinov, sedmega pa je obdržal. Vendar mu je tega berač ukradel. S tem nam je hotel povedati, da vsak cekin predstavlja en dan v tednu. Sedmi predstavlja nedeljo. Se pravi, da naj Bogu ne krademo nedelje. Naj se udeležujemo nedeljskih maš.
Glede na priprave in izvedbo misijona lahko povem, da je v celoti uspel. Celoten program je bil zasnovan na temeljih, s katerimi se spopada današnji človek, ki mu časa vedno primanjkuje. Vsak, ki je hotel, se je lahko našel tam, kjer je bistvo njegovega življenja.
Sama kot pedagoška delavka sem se predvsem udeleževala vsebin, ki sovpadajo z mojim poklicem poučevanja in vzgajanja otrok. Zaradi tega lahko ta področja tudi lažje ocenim. Še preden sem slišala pozitivne komentarje glede oratorija s strani otrok, sem vedela, da otroci tam uživajo in preko različnih področij spoznavajo nove vsebine. Kajti njihovi zadovoljni obrazi so to predobro kazali. Njihova zagnanost je trajala od začetka do konca. Zato lahko tisti, ki se niso udeleževali teh srečanj, malce obžalujejo. Kljub temu pa želim vsem, da semena, ki so bila posejana v časa misijona, vzklijejo v rastline brez trnja.
Tudi srečanje, ki je bilo namenjeno tistim, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, je bilo podkrepljeno s praktičnimi primeri gospoda Ciglarja. Obžalujem samo, da nam je zmanjkalo časa za izmenjavo izkušenj z vzgojnega področja.
Zanimive so bile tudi pridige pri mašah, ki so bile verjetno bolje poslušane zaradi novih obrazov. Seveda sem pa prepričana, da smo proti koncu misijona že vsi skupaj čakali na samostojne maše z domačim župnikom, na katerega smo najbolj »navajeni«.
Zapisala: prof. razrednega pouka Simona Černi Forjanič
Čas svetega misijona je dragoceni čas, ko smo bili kot župnijsko občestvo še posebej povezani med seboj in z Bogom. To je bil čas posebne Božje milosti, ki se je razlivala na vsakega izmed nas. Misijonsko dogajanje je bilo bogato, tako da je lahko vsak, ki je to želel, našel kaj zase. Nagovarjali so nas misijonarji. Na poseben način nas je nagovarjal naš prvi župnik msgr. Lojze Kozar s svojim življenjem in pričevanjem za Kristusa, tudi preko besede, zapisane v njegovih knjigah, v prizoru Kako lepa je naša hiša. Nagovarjal nas je božji služabnik Danijel Halas v akademiji Cvetovi za mučenca. Z veseljem sem vsak dan prihajala k sveti maši, se udeleževala srečanj in dogodkov. V spominu mi je ostalo tudi peš romanje v Turnišče k Mariji, ki je bilo nekaj posebnega. Sama sem sodelovala v misijonskem odboru, ko smo načrtovali misijon, potem pa tudi na srečanjih v času misijona, kolikor sem poleg službenih obveznostih lahko bila navzoča. In prav zaradi tega, ker se nisem mogla udeležiti vseh srečanj, ki sem jih želela, mi je bilo težko. Koliko novih spoznanj bi lahko še bila deležna, pa zaradi službe ni bilo mogoče. Sem pa misijon doživela kot nekaj lepega, dragocenega, kot podarjen zaklad, iz katerega bom lahko živela v prihodnje, kajti šele sedaj se misijon pravzaprav začenja. Da bomo s svojim življenjem še bolj goreče oznanjali in pričevali za Kristusa.
Zahvala, da je misijon tako lepo potekal, velja gospodu župniku Lojzetu Kozarju, ki je nosil vso organizacijsko skrb glede priprav in izvedbe. Bog plati.
Klavdija Dominko, katehistinja
Teden misijona je za Odrančene bil praznik. Zame je bilo najlepše doživetje maša in blagoslov otrok. Cerkev je bila drugačna, živa, glasna maša, kjer so se slišali otroški glasovi, njihovo petje. Lepo je bilo videti, ko k maši prihajajo cele družine, tudi z dojenčkom v naročju. Vemo, da tega ob nedeljah redko vidimo, saj eden od staršev ostaja doma oz. sta pri maši vsak ob svoji uri. Lepe so bile tudi pridige g. Toneta Ciglarja, saj so bile življenjske in poučne. Ne smem pozabiti tudi na oratorij, kjer so se otroci s sestrami in animatorji imeli lepo. To se je videlo po obisku oratorija, saj je telovadnica v šoli bila
lepo zasedena.
Elizabeta Grabnar
Najlepši trenutek je bil Festival mladih. Žal je bilo mladih krepko premalo, zato je bilo pa veliko več mladih po srcu. Trije kitaristi so s svojo doživeto glasbo na čast Bogu polepšali trenutek. S svojimi življenjskimi zgodbami nas je obogatil pevec Grega. In dve uri sta minili kot bi trenil. Sproščeni, polni in nasmejani smo zapuščali telovadnico.
Renata V. Lepoša
Starši:
- V času misijona mi je bilo všeč vse, ker je bilo nekaj posebnega. Najbolj pa so mi ostali v spominu govori vseh treh sester pri zaključni slovesnosti. Zelo vzpodbudno.
- Zelo zanimiv je bil tudi film v soboto zvečer.
- V pridigi je misijonar povedal zgodbo o bogatem gospodu, ki je na tržnici obdaril berača. Gospod mu je dal šest cekinov, sedmega pa je obdržal. Vendar mu je tega berač ukradel. S tem nam je hotel povedati, da vsak cekin predstavlja en dan v tednu. Sedmi predstavlja nedeljo. Se pravi, da naj Bogu ne krademo nedelje. Naj se udeležujemo nedeljskih maš.
Zapisi otrok
4. razred:
- Najlepše mi je bilo pri oratoriju. Lepo je bilo, ker smo se šli različne igre. Hodili smo od enega animatorja do drugega.
- Lepo je bilo pri maši za otroke. Zato, ker je bila tam moja mlajša sestrica. Lepo je bilo pri oratoriju, ker so bile zanimive igrice, ker so bile dobre sestre, ker smo lepo peli. Lepo je bilo v soboto, ko smo romali v Turnišče.
- Všeč mi je bil oratorij, ker smo se po skupinah pogovarjali, delali plakate, se igrali, imeli različne igre in delavnice.
- Ko sem bila na festivalu mladih, mi je bilo najbolj všeč, ko sem poslušala pesmi Odkloplenega Grega. Bilo mi je všeč, ko smo se učili pesem s Filipom in Damirom.
- Najbolj mi je bil všeč dogodek, ko je pel Odkloplen Grega. Bil je cool koncert.
- Najlepše je bilo pri oratoriju. Delali smo lesene križe.
- V sredo je bil v telovadnici koncert. Tam smo prepevali in poslušali zgodbe, ki jih je pripovedoval Odkloplen Grega.
- Najlepše je bilo pri oratoriju, ker smo se igrali igrice, ker smo peli, se igrali.
- Najlepše mi je bilo na oratoriju. Peli smo, poslušali zgodbe in se pogovarjali.
- Zanimive so bile igre na oratoriju: miselne igre, športne, pantomima.
5. razred:
- Najlepše mi je bilo, ko je g. Ivan Turk pri maši pripovedoval zgodbo o bogatem gospodu in revežu.
- Najbolj mi je bilo všeč, da smo hodili k oratoriju. Tam smo se igrali, risali, pisali in še kaj.
- Najlepše mi je bilo romanje v Turnišče. Romala sem peš.
- Najlepše mi je bilo romanje v Turnišče, ker smo šli peš k Mariji in ker smo med potjo peli in molili.
- Lepo mi je bilo, ko smo bili na oratoriju. Tam smo peli, delali v skupinah. Bila sem skoraj vsak dan pri sveti maši.
- Najlepši dogodek med misijonom me bil, ko sem smela škofu izročiti svečo. Pa tudi ostale dni mi je bilo lepo.
- Najlepše mi je bilo pri oratoriju, ker sme se veliko smejali, igrali, spoznali nove zgodbe, spoznali nove sestre, ki so nam povedali veliko novega o Jezusu. Peli smo nove pesmi.
- V času misijona mi je bilo najbolj všeč romanje v Turnišče. Tam mi je bil všeč prizor, ki sem ga tudi sama zaigrala.
- Najlepše mi je bilo, ko smo poslušali zgodbo o ljubljenem bambusu in izdelovali izdelke.
- Najlepše je bilo, ker so pri sveti maši vsakemu in tudi medi podarili rožni venec.
V času misijona
se oratorij v telovadnici
odvijal je in sestre
z nami skupaj veselile so se.
Sestra Majda Merzel
je z nami
pela in plesala
ter se z nami je igrala.
Sestra Majda Pangeršič
pa sintisajzer nam igra
in se z nami pozabava.
Sestra Ivica Oblak
pa z mlajšimi se igra
in z njimi se smeji.
A ob koncu misijona
vse v srcih naših
je ostalo in se nam
je to zapisalo!
(Sergeja)
6. razred:
- Lepo je bilo, ko je prišel škof Peter Štumpf. Bil sem ministrant in sem videl škofa.
- Najlepše mi je bilo pri sveti maši zvečer, ker smo otroci lepo peli.
- Najlepše mi je bilo pri oratoriju, ker smo se lepo imeli in se veliko naučili.
- Najlepši je bil oratorij, ker smo se družili, spoznavali zgodbe, izdelali smo križe, se igrali, izdelovali plakate, jedli sladkarije.
- Najlepši dogodek mi je bil zadnji dan misijona. Ker je misijonar Ivan Turk pripovedoval zgodbo o cekinih.
- Oratorij mi je bil najboljši, ker smo se veliko novega naučili in ker smo se lepo družili
7. razred:
- Misijon sem doživljal lepo. Bilo je zanimivo. Pri sveti maši, ki jo je vodil škof Peter Štumpf, ki je imel zanimivo pridigo. V srcu pa mi je ostal spomin na Ivana Turka. Pri spovedi mi je povedal spodbudno besedo. Pri sveti maši v petek zvečer je imel zanimivo pridigo, pripovedoval je zgodbe iz svojega življenja.
- Najlepše mi je bilo, ko je misijonar Ivan Turk na začetku misijona govoril o živalih, ki so govorile, da to ni njihov problem. Na koncu pa je bil njihov problem. In nato je rekle, da je sveti misijon za vse nas naš problem, naša stvar.
- Najlepši dogodek je bila sveta spoved, pa tudi križev pot, oratorij in svete maše.
- Misijona sem doživljal prekrasno. Bral sem prošnje pri sveti maši. To hočem večkrat ponoviti.
- Najlepše je bilo pri oratoriju in pri križevem potu, ki je bil zunaj ob cerkvi.
8. razred:
- Vesela sem, da sem se udeležila našega misijona, saj sem odnesla veliko dobrih stvari. Obiskovala sem oratorij in se tam družila s prijatelji ter poslušala zanimive zgodbe. Šla sem na festival mladih, kjer sem se zelo zabavala. Všeč so mi bile tudi sv. maše, ker so bile zanimive pridige.
- Všeč mi je bil oratorij. Najbolj všeč pa mi je bil Festival mladih. Lepo je bilo tudi na križevem potu. Tudi zato, ker je deževalo.
- V času misijona sem se udeležila raznih dogodkov. Najlepši mi je bil festival mladih in film za zakonce. Pri filmu sem se marsikaj naučila za prihodnost. Tudi oratorija sem se rade volje udeleževala. Misijonar Ivan Turk je znal povedati zanimive zgodbe, niso mi pa bile všeč pridige drugega misijonarja, ker so bile vsiljive.
- Na misijonu mi je bil najbolj všeč festival mladih. Všeč mi je bil tudi oratorij. Še posebej je bilo lepo, ko smo prikazovali razne igre.
- Najlepše mi je bilo na festivalu mladih, ker so peli zelo lepo in lepe pesmi.
- Misijon je bil nekaj posebnega. Najbolj všeč mi je bil festival mladih. Odkloplen Grega in fantje so zelo lepo peli in nam predstavili svoje versko življenje. Lepo je bilo pri oratoriju. Veliko smo peli in premišljevali o zgodbah.
- Lepo je bilo pri oratoriju, na festivalu mladih, v redu je bila redovnica s. Majda Merzel, zanimive so bile pridige g. Ivana Turka. Niso mi bile všeč pridige g. Toneta Ciglarja, ker so bile dolgočasne in je preglasno govoril, da smo se kar bali. Ni mi bilo všeč, ker so redovnice tik pred mašo izbirale bralce.
Ker je postni čas, smo dali na oltar prav poseben križ, ki nas spominja na pokojnega župnika Kozarja, saj je izdelan iz debla, ki so ga župnik pred mnogimi leti posadili. Jezus na križu pa je s križa, mimo katerega je šlo mnogo rodov in ob katerem so se pokrižali in ga pozdravljali. Ta križ daje naši cerkvi lep in poseben pečat.
V času misijona sem vsak dan hodila k popoldanski maši. Posebej so me prevzele pridige misijonarja g. Turka, ki so bile povedane preprosto in življenjsko. Posebej mi je ostalo v spominu srečanje za babice in dedke. Opravila sme tudi sv. spoved, ki me je osebno zelo izpolnila, saj sem z lahkim srcem zapustila spovednico in cerkev, in sem tako doma bolj z lahkoto opravljala domača dela. Tudi zelo lepo je bilo, ko nas je obiskal škof Peter Štumpf, saj so njegove besede bile zelo realne glede vere in vzgoje.
Koncert, ki so ga organizirali mladi, ki tako cenijo in spoštujejo vero, je nekoliko presegel moja pričakovanja, zato pohvalno.
Zelo cenim, da je bila v času misijona tudi beseda o naših pokojnih župljanih, ki so izgubili svoje življenje ob gradnji cerkve. Ena izmed žrtev je bil tudi moj oče. V ta spomin je ob koncu misijona prejela vsaka družina ročno izdelan rožni venec, ki zdaj krasi naše domove. Ker je bil misijon v času zimskih počitnic, sta vnuka lahko obiskovala oratorij in bila zelo navdušena, zato gre zahvala tudi sestram, ki so se res potrudile in otrokom omogočile prijetno bivanje.
Tudi prizor o pokojnem župniku je bil dobro odigran in film, ki smo ga gledali je marsikomu rosil oko.
Dobri Bog, ob koncu te prosim, daj da prejeti rožni venci ne bodo viseli pozabljeni v kotu, ampak jih bomo s pridom uporabljali in tako z našim misijonom nadaljevali.
Zahvaljujem pa se tudi g. župniku Kozarju za ves trud in skrb, da se je vse tako izšlo.
Kristina Jerebic, Panonska 8
V času misijona sem vsak dan hodila k popoldanski maši. Posebej so me prevzele pridige misijonarja g. Turka, ki so bile povedane preprosto in življenjsko. Posebej mi je ostalo v spominu srečanje za babice in dedke. Opravila sme tudi sv. spoved, ki me je osebno zelo izpolnila, saj sem z lahkim srcem zapustila spovednico in cerkev, in sem tako doma bolj z lahkoto opravljala domača dela. Tudi zelo lepo je bilo, ko nas je obiskal škof Peter Štumpf, saj so njegove besede bile zelo realne glede vere in vzgoje.
Koncert, ki so ga organizirali mladi, ki tako cenijo in spoštujejo vero, je nekoliko presegel moja pričakovanja, zato pohvalno.
Zelo cenim, da je bila v času misijona tudi beseda o naših pokojnih župljanih, ki so izgubili svoje življenje ob gradnji cerkve. Ena izmed žrtev je bil tudi moj oče. V ta spomin je ob koncu misijona prejela vsaka družina ročno izdelan rožni venec, ki zdaj krasi naše domove. Ker je bil misijon v času zimskih počitnic, sta vnuka lahko obiskovala oratorij in bila zelo navdušena, zato gre zahvala tudi sestram, ki so se res potrudile in otrokom omogočile prijetno bivanje.
Tudi prizor o pokojnem župniku je bil dobro odigran in film, ki smo ga gledali je marsikomu rosil oko.
Dobri Bog, ob koncu te prosim, daj da prejeti rožni venci ne bodo viseli pozabljeni v kotu, ampak jih bomo s pridom uporabljali in tako z našim misijonom nadaljevali.
Zahvaljujem pa se tudi g. župniku Kozarju za ves trud in skrb, da se je vse tako izšlo.
Kristina Jerebic, Panonska 8
Že sam pogled na oltar v naši cerkvi, ki prikazuje izklesan križ, pove, da je postni čas in v naši župniji misijon.
Svete maše sem obiskovala vsak dan, srečanj pa, koliko mi je čas dopuščal. Pridige so bile zelo dobre, profesionalne, včasih tudi doživete in življenjske. Škoda le, da od moje družine ni šel nobeden k sv. maši, saj bi tako doživel milost sv. misijona. Opravila sem tudi sv. spoved.
Hvaležna sem sestram, ki so organizirale poučen in zanimiv oratorij, ki je bil po mnenju moje najmlajše hčerke dosti prekratek. Misijonarja sta se zelo trudila, da bi nam geslo Zapisan in ljubljen.si ostalo v naših srcih. Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli pripomogli, tudi g. župniku Kozarju, da je misijon uspel in mi ostal v prijetnem spominu, predvsem ob sklepu, ko smo dobili misijonski rožni venec.
-aš
Svete maše sem obiskovala vsak dan, srečanj pa, koliko mi je čas dopuščal. Pridige so bile zelo dobre, profesionalne, včasih tudi doživete in življenjske. Škoda le, da od moje družine ni šel nobeden k sv. maši, saj bi tako doživel milost sv. misijona. Opravila sem tudi sv. spoved.
Hvaležna sem sestram, ki so organizirale poučen in zanimiv oratorij, ki je bil po mnenju moje najmlajše hčerke dosti prekratek. Misijonarja sta se zelo trudila, da bi nam geslo Zapisan in ljubljen.si ostalo v naših srcih. Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli pripomogli, tudi g. župniku Kozarju, da je misijon uspel in mi ostal v prijetnem spominu, predvsem ob sklepu, ko smo dobili misijonski rožni venec.
-aš
